Utrip Logističnega kongresa 2025

12. mednarodni Logistični kongres Oskrbovalne verige v znanosti in praksi 2025 je od 2. do 4. aprila v Portorož pripeljal 637 udeležencev iz skoraj 20 držav in potrdil svojo vlogo osrednjega mednarodnega logističnega dogodka v regiji. S poudarkom na prepoznavanju in učinkovitem odzivu na sodobne trende, kot so digitalizacija, ESG, pomanjkanje kadra in globalna negotovost, je kongres ponudil raznolik nabor strokovnih vsebin, dobrih praks in vizionarskih pogledov. Dogodek je zaznamoval prvi natečaj mladih “Frigologika”, podelitev priznanja Logist leta 2024, ki ga je prejel Matevž Vuga, Big Bang ter neformalna druženja, ki so ustvarila edinstveno energijo in stkala nova poznanstva ter poslovne priložnosti.

»Danes smo v časih, ko moramo vedeti, kaj hočemo. Če ne vemo, delamo to, kar hočejo drugi, ki to vedo. In tako je tudi v logistiki,« je poudaril Igor Žula, vodja programsko-organizacijskega odbora kongresa in predsednik Slovenskega logističnega združenja (SLZ), ko je v sredo, 2. aprila, odprl 12. mednarodni Logistični kongres Oskrbovalne verige v znanosti in praksi v Portorožu. Tridnevni kongres je s 637 udeleženci iz skoraj 20 držav, več kot 40 strokovno-izobraževalnimi dogodki, 88 sponzorji, partnerji in medijskimi sponzorji ter podporo ključnih deležnikov v panogi znova potrdil svojo vlogo največjega logističnega stičišča v regiji.

Program kongresa se je osredotočil na vprašanje, kateri so pravi trendi v logistiki – in kako se nanje učinkovito odzvati. Trendi, kot so digitalizacija, ESG načela, geopolitične napetosti, pomanjkanje kadrov in energetska negotovost, niso več napovedi prihodnosti, temveč realnost sedanjosti. Ključno vprašanje ni več, kaj prihaja, temveč, kako hitro in premišljeno bomo znali ukrepati. Kongres je naslovil različne tematike in ustvaril širok spekter razprav, ki so odpirale vrata povezovanju, iskanju rešitev in navdihujočim zgodbam iz prakse.

Uvod v prvi in drugi dan kongresa je pospremila vrsta visokih govorcev. Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek je poudarila pomen sodobne infrastrukture in digitalne preobrazbe, dr. Markus Mau iz Evropskega logističnega združenja (ELA) pa je izpostavil širše povezovanje kot ključno za konkurenčnost. Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je logistiko označil za strateški sektor, ki potrebuje podporo tako države kot stroke.

Vse večja nepredvidljivost poslovnega okolja se po besedah predsednice uprave Luke Koper Nevenke Kržan kaže tudi v logistiki. Nujna je dobra prilagodljivost, ob tem pa je treba še naprej vlagati v razvoj. »Tega se zavedamo tudi v Luki Koper, kjer želimo z naložbami ohranjati konkurenčno prednost,« je dejala. Da se bo lahko slovenski logistični sektor dobro razvijal, je po njenih besedah nujna tudi podpora države. »Lahko rečem, da smo je deležni,« je poudarila in med drugim izpostavila gradnjo drugega tira železniške proge Koper-Divača.

Udeležence so pozdravili tudi direktor Združenja za promet pri GZS, Robert Sever, generalna direktorica GZS, Vesna Nahtigal in generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger.

Trendi niso moda, so orodje za preživetje

Na odru GH Bernardin so se zvrstili govorniki svetovnega formata: dr. Nick Vyas (ZDA), prof. dr. Thomas Wimmer (Nemčija) in dr. Iztok Seljak (SLO), ki so vsak iz svojega zornega kota izzvali Evropo – kako ohraniti ali celo povrniti svojo logistično veličino.

Dr. Nick Vyas, vodja inštituta za oskrbovalne verige na Univerzi Južna Kalifornija je spregovoril o krhki stabilnosti dobavnih verig v času globalnih napetosti. Predstavil je ameriški kontekst, kjer se zaradi notranjepolitičnih preobratov in premikov v trgovinski politiki krepi nepredvidljivost in poudaril, da podjetja ne smejo več računati na stabilno okolje, ampak morajo vlagati v odpornost, fleksibilnost in ESG. »Geopolitične napetosti bodo resen preizkus odpornosti dobavnih verig,« je opozoril. Pozval je k razpršitvi tveganj in k naložbam v vsa področja digitalizacije.

»Ko je v nevarnosti globalizacija, sta v nevarnosti tudi nemški in evropski gospodarski model,« je opozoril Thomas Wimmer iz Nemškega logističnega združenja (BVL). Preobrazba gospodarstva je po njegovih besedah nedvomno nujna, a ne smemo pozabiti na družbeno preobrazbo: »Nikoli nismo bili močnejši, kot smo danes, česar bi se morali kot evropska družba bolj zavedati.« Pozval je k enotnejšemu in samozavestnejšemu nastopu v odnosu do drugih trgov. Med največjimi izzivi za evropsko logistično panogo je izpostavil administrativne obremenitve, visoke cene energentov, nezadostno prometno infrastrukturo, visoke davke in pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov.

EU po mnenju predsednika Združenja Manager Iztoka Seljaka med drugim bremeni odsotnost jasne vizije oziroma dolgoročnega cilja. »Strategije za posamezna področja se sproti spreminjajo, predvidljivosti skoraj ni,« je opozoril. Odličen primer tega so po njegovem mnenju nova pravila za evropsko avtomobilsko industrijo. »Gospodarstvo za uspešen razvoj potrebuje predvidljivost,« je poudaril. Posledice gospodarske politike EU, ki ni dovolj usmerjena v spodbujanje konkurenčnosti, bodo po njegovih besedah občutila podjetja v vseh panogah.

Dobre prakse ostajajo v središču kongresa

Ob razpravah o viziji prihodnosti je kongres ponovno izstopal po prikazu najboljših praks. Udeleženci so lahko prisluhnili 20 predstavitvam dobrih praks iz Slovenije, regije in širše: od digitalnega dvojčka v podjetjih Iskraemeco, GIC Gradnje, SIBO in Gavrilović do digitalnih dvojčkov 2.0 in digitalne preobrazbe prek AI agentov, prebojne digitalizacije dvoriščne logistike v Talumu ali ESG transformacije v Luki Koper. Spoznali so projekt podjetja Hermes v Hamburgu, kjer bo dostava za celotno milijonsko metropolo prvič v zgodovini brez emisij ter primer CULT- konsolidacija logistike v urbanem okolju – Antwerpnu.

Zmagovalni projekt ELA Awards 2024 – nadzorni stolp francoske pošte La Poste – je prikazal, kako lahko 100 % sledljivost in umetna inteligenca prineseta merljive prihranke.

Distribucijski center trgovske verige Żabka pa je bil pravi navdih in zgled avtomatizacije v oskrbi več kot 11.000 trgovin.

Slovenski primeri so ponovno dokazali, da smo enakovreden del svetovnega razvoja. Tovrstne predstavitve so dale udeležencem konkretne napotke, kako se lotiti podobnih izzivov v svojih okoljih – kar je eden od ključnih razlogov, zakaj Logistični kongres daje poudarek dobrim praksam in da se 80 odstotkov udeležencev na kongres redno vrača.  

Dotaknili so se tudi izzivov zaposlovanja in vključevanja tujih delavcev v delovne procese.  Poglede in dobre prakse so soočile tri strani – družba BTC, kot uporabnik delovne sile, kadrovska agencija Kariera, kot ponudnik delovne sile, in Work performance, ki zagotavlja delovno silo iz tujine.

Logist leta 2024: Matevž Vuga, Big Bang

Priznanje za izjemne dosežke na področju logistike in oskrbovalnih verig, logist leta, je za leto 2024 prejel Matevž Vuga iz podjetja Bing Band, d.o.o. Vuga je s celovito prenovo logističnega sistema, vključujoč novo WMS rešitev, reorganizacijo skladišč in širitev v regiji, postavil logistiko kot ključni steber uspeha podjetja. Njegova zgodba je navdihujoč primer, kako z znanjem in strategijo logistika prispeva k rasti podjetja, izboljšanju storitev in odpornosti na trgu.

Povezovanje mladih, institucij znanja in gospodarstva

Raziskovalni dan, tretji dan kongresa, postaja vse pomembnejša platforma za izmenjavo znanja, idej in dobrih praks med akademiki, podjetji in mladimi logističnimi entuziasti. Spodbuja sodelovanje, ki je ključno za nadaljnji razvoj panoge in zagotavljanje kompetentnega kadra, nujno potrebnega v hitro razvijajočem se digitalnem svetu logistike in oskrbovalnih verig.

»To ni kar nekaj za zraven. Fakultete, v sodelovanju z gospodarstvom, znajo in imajo izjemno zanimive projekte, ki jih želimo deliti z javnostjo,« poudari pomen raziskovalnega dne Žula in doda: »Tretji dan želimo narediti zelo konkurenčen prvemu dnevu kongresa.«

Pogled v prihodnost je zaznamovala tudi Frigologika – prvi natečaj za mlade logiste. Deset študentov, iz petih slovenskih fakultet, so pod mentorstvom reševali realen izziv podjetja Frigologo, sponzorja natečaja in svoje ideje in rešitve predstavili v uvodnem delu Raziskovalnega dne.

S tem je kongres dokazal svojo zavezanost prihodnjim generacijam in vsem, ki v panogo prinašajo svežo energijo in inovativnost. Mladi so s svojo sproščenostjo in pogumom vnesli dodatno energijo v dogajanje in poskrbeli, da logistika tudi med generacijami ostaja povezovalna zgodba. Organizator pa je napovedal tovrstne natečaje tudi v prihodnje –z mednarodno udeležbo študentov.

Povezovanje. Energija. Inspiracija.

Kongres že dolgo ni več le prostor za strokovne razprave. Povezovanje udeležencev, strokovnjakov, sponzorjev, spoznavanje novih ljudi in novih priložnosti, sproščeno vzdušje ob večernih dogodkih ter ambient Portoroža so tudi letos ustvarili neponovljivo izkušnjo – takšno, ki je v evropskem prostoru logistike ne najdemo. Kombinacija znanja, osebnih stikov, navdiha in iskrene odprtosti ter neverjetne energije, ki jo ta platforma ustvarja, je tista, zaradi katere se v Portorož vračajo vsi, ki logistiko živijo – in ne zgolj izvajajo.

Naprej, skupaj: 2026 že čaka

Naslednji Logistični kongres bo potekal od 8. do 10. aprila 2026 – znova v Portorožu. Do takrat pa ostaja sporočilo letošnjega srečanja preprosto, a močno: če razumemo trende, jih lahko soustvarjamo. In če soustvarjamo prihodnost, je to najboljši odgovor na negotovosti, ki nas čakajo. In če sodelujemo, je  vse lažje.

Organizator kongresa, Slovensko logistično združenje, se zahvaljuje partnerjem, podpornikom, sponzorjem, predavateljem in udeležencem za soustvarjanje boljše, uspešnejše in še bolj povezane logistike v Sloveniji, regiji in širše.  www.logisticnikongres.si

Reportaža je bila objavljena v reviji Transport in Logistika, april 2025.

Videi

Logistics Congress 2025 Highlights | People. Trends. Energy.