Novice

V prometnih zastojih izgubimo do pol milijarde evrov letno

2.6.2024

Intervju z Robertom Severjem o aktualnih izzivih in priložnostih v  slovenski logistiki in prometu ter razpisu za logistični projekt leta.

 

Po svetovni lestvici konkurenčnosti, ki jo pripravlja švicarski Mednarodni inštitut za razvoj managementa (IMD), je Slovenija v zadnjih petih letih z vidika skupne konkurenčnosti padla s 37. mesta na 42. Največ mest – devet – smo izgubili v sklopu infrastruktura, kamor se med drugim uvršča tudi logistična in prometna infrastruktura.


O aktualnem stanju logistike in prometa v Sloveniji smo se pogovarjali z Robertom Severjem, direktorjem Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije. Robert je tudi član Upravnega odbora Slovenskega logističnega združenja (SLZ) in vodja razpisa za nagrado Logistični projekt leta, ki jo podeljuje SLZ. Aktualni razpis za Logistični projekt 2023 je odprt le še do 10. junija 2024. 

 

SLZ: Na področju transporta in logistike delujete že več kot 20 let. Problematika in izzivi slovenskih logističnih podjetij so vam zato dobro poznani. Kateri so trenutno največji izzivi slovenskih prevoznikov oz. logističnih podjetij?

RS: Slovenska ter svetovna logistika se sooča z izzivi, ki so posledica hitrih globalnih sprememb, svetovnih kriznih situacij (Sueški prekop, Rdeče morje) in vojnih konfliktov (Ukrajina, Bližnji vzhod) ter političnih nasprotovanj – nasprotnikov (Rusija, Kitajska in EU, ZDA). Na drugi strani pa soočanje z zahtevami zelenega prehoda ter drugimi zakonodajnimi regulativami ter omejitvami v infrastrukturi, ki je predpogoj za razvoj logistike.

 

SLZ: Evropski parlament je potrdil spremembe zakonodaje, s katerimi zaostruje standarde za izpuste ogljikovega dioksida pri težkih vozil in uvaja nove postopne cilje za obdobje do leta 2040. Ali je to v praksi izvedljivo? Še lani je bilo namreč po podatkih ACEA skoraj 96 % prodanih novih tovornih vozil na dizelski pogon. Kaj menite?

RS: Logistika, predvsem pa cestni transport, je že nekaj časa pod velikim pritiskom, kako doseči zastavljene cilje zelenega prehoda in zmanjšati negativne vplive na okolje. Dejstvo pa je, da v Sloveniji trenutno za prevozniški sektor ne obstaja distribucija za široko potrošnjo alternativnih goriv, ki bi nadomestila uporabo fosilnih goriv. Prav tako še ni zgrajena ustrezna infrastruktura. Na trgu pa je zanemarljiv delež vozil, ki uporabljajo pogon na ne fosilna goriva.

Prevozniški sektor je z namenom blaženja podnebnih sprememb in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov že sedaj obremenjen z dajatvami in ukrepi zmanjševanja vplivov na podnebje. Te emisijske dajatve so tako na pogonsko gorivo, kot na cestninjenje, kjer se dodatno zračunavajo stroški za obremenitev infrastrukture, onesnaženosti zraka, hrupa in stroški izpusta emisij CO₂. Panoga torej že plačuje davek za zmanjšanje podnebnih vplivov, trg pa še ne ponuja primernih tehnologij v pogonskih agregatih, ki bi v tovornem prometu predstavljala alternativo fosilnim gorivom na daljših razdaljah. Za električna tovorna vozila, ki se uporabljajo predvsem za distribucijo na krajših razdaljah, pa se postavlja vprašanje, ali je gospodarstvo pripravljeno plačati dva do tri krat višje stroške prevoznin, zaradi visoke nabavne cene električnega tovornega vozila.

Slovenija, kot tudi ostale države članice, niso pripravljene na politično postavljen rok za zmanjšanje vozil na fosilna goriva v prometu, zaradi nezgrajene infrastrukture polnilnic. Predvsem primanjkuje infrastruktura, ki bi omogočala polnjene tovornih vozil – teh ni niti na pomembnejših jedrnih TEN-T koridorjih.

 

SLZ: Glede na klimatske spremembe in njene posledice, se verjetno strinjamo, da so spremembe nujne, da je t.i. »zeleni prehod« neizogiben. Kdo po vašem mnenju mora v tej iniciativi odigrati ključno vlogo? Država z ustrezno infrastrukturo, podjetja z investicijami v nove tehnologije, morda kdo tretji – potrošniki?

RS: Po mojem mnenju je nujno sprejeti ukrepe, ki bodo lahko ponudili predvsem alternativne vrste oblik prevozov, ki bodo konkurenčni. Govorimo o kombiniranem, intermodalnem prevozu, kjer bo poudarek na železniškem prevozu, ki ga dopolnjuje cestni prevoz v zadnji milji dostave. Sprememba direktive o kombiniranem prevozu na EU ravni, predvideva bolj konkretne spodbude za tovrstne prevoze, zato se pričakuje od teh sprememb direktive, da bo omogočila kombiniranemu prevoz večjo konkurenčnost in v praksi bolj množično uporabo. Tovrsten prevoz namreč nujno potrebuje transparentne spodbude brez katerih ni možen njegov razvoj.

Drugo področje je nadaljnja modernizacija železniške infrastrukture in dokončanje začetih projektov na železniški infrastrukturi (drugi tir, nova železniška in avtobusna postaja v Ljubljani, slediti cilju zadostitve TEN-T standardov na železniški infrastrukturi). Pričakovati je, da bomo začeli vlagati tudi v moderne intermodalne terminale, ki lahko naredijo kombiniran prevoz še bolj konkurenčen, ker tudi tukaj smo v Sloveniji zelo podhranjeni.

K hitrejšemu zelenemu prehodu dokazano pripomore tudi uporaba sodobnih tehnologij v logistiki, kot je digitalizacija, robotizacija, internet stvari, optimizacija dobavnih verig, itd. Tudi tukaj pričakujemo, da bomo začeli bolj ambiciozno uporabljati sodobne tehnologije v praksi in tudi s pomočjo države v obliki spodbud hitreje prešli v digitalizacijo na področju logistike.

Podjetja v panogi pa bodo začela tudi več sodelovati pri optimiranju njihovih dobavnih poti. Slovenija na implementaciji novih tehnologij že nekaj let zaostaja, zato je ključno, da se v strategiji razvoja naše panoge posveti posebno poglavje, na kakšen način bomo pomagali gospodarstvu, da dohiti najbolj razvite države na tem področju.

 

SLZ: »Slovenija stoji na cestah«, je v zadnjem obdobju pogosto slišati. Kje vidite kratkoročne in dolgoročne rešitve? Kakšne so lahko posledice (črn scenarij), če vsi potrebni deležniki, od vseh vej transporta (železnice, cestnega transporta,… do regulative oz. prometne politike,) ne stopite skupaj in začnete načrtovati ter izvajati konkretnih aktivnosti za izboljšanje stanja na slovenskih cestah takoj?

RS: Posvet, ki ga je organiziral Državni svet in Gospodarska zbornica Slovenije 22. januarja 2024 »Slovenija stoji na cestah: Kakšne bodo rešitve tega vedno bolj perečega problema?« je imel osnovni namen spodbuditi razpravo o trenutnih prometnih razmerah v državi, še posebej o vedno daljših zastojih na slovenskem avtocestnem omrežju, predvsem na vpadnicah v Ljubljano, na ljubljanskem avtocestnem obroču ter na vpadnih krakih. Rezultat posveta je bil že vsem v naprej znan in sicer: nujno je treba pospešiti postopke umeščanja v prostor za izgradnjo tretjih pasov na avtocestah, takojšnja uporaba odstavnih pasov za javni promet in vozila z več potniki ter opraviti analizo zakonodaje in podzakonskih aktov na področju umeščanja v prostor.

Sredi maja je Vlada končno sprejela uradno stališče do zaključkov tega posveta. Vlada se v svojih stališčih strinja z ugotovitvijo, da se Slovenija sooča z vrsto izzivov v prometnem sektorju. Ugotavlja, da se promet pomembno povečuje tako v Sloveniji kot v drugih evropskih državah ter da so trendi v Sloveniji po mnogih kazalnikih celo slabši od povprečja v EU. Kot enega od vzrokov za slabše kazalnike pri zastojih Vlada navaja zmanjšanje povprečne zasedenosti avtomobilov, ki je padla iz 1,49 na 1,29 potnika (oz. celo 1,19 v segmentu poti na delo), hkrati pa se je povprečna dolžina poti v tem obdobju izrazito povečala. Zaradi slabo delujočega javnega potniškega prometa, je promet z osebnimi avtomobili v Sloveniji kar za 4 odstotne točke višji od povprečja EU, kjer znaša 86 %, medtem ko v Slovenija dosega 90 %. Po deležu rabe javnega potniškega prometa je Slovenija na repu EU. Posledica je med drugim tudi draga mobilnost - slovenska gospodinjstva za mobilnost porabijo največji delež svojega proračuna v primerjavi z drugimi državami EU, s čimer so tudi nadpovprečno izpostavljena prevozni revščini.

Na podlagi teh dejstev Vlada že pospešeno vodi postopke umeščanja v prostor za infrastrukturo, postopke celovite presoje vplivov na okolje in pripravo projektne dokumentacije za investicije v rekonstrukcijo infrastrukture v primerih, kjer umeščanje v prostor ni potrebno. Obenem pa je MOPE aktivno pristopil k pripravi nove Državne celostne prometne strategije (DCPS). Še naprej pa se bo pospešeno vlagalo v železniško infrastrukturo, kjer bodo učinki vidni na daljši rok.

 

SLZ: Cestni zastoji ne povzročajo le večjih stroškov za prevoznike. Zaradi nezmožnosti zanesljive dobave se opušča dobava JIT, posledično se večajo stroški skladiščenja in upravljanja zalog tudi na strani kupcev oz. naročnikov, skladišča se vse bolj decentralizirajo oz. selijo bližje proizvodnim obratom. Ali je obstaja ocena, koliko nas letno tovrstni zastoji stanejo, če gledamo na to z zornega kota celotne dobavne verige (za slovenski prostor ali na ravni Evrope/EU)?

RS: Pri pripravi za nastop na eni od okroglih miz na temo zastojev v prometu in posledično stroških, ki nastanejo v zvezi z tem, sem zasledil lansko raziskavo Svetovne banke na tematiko posledic zastojev v prometu. V raziskavi so prišli do rezultatov, da ima porabljen čas v zastojih, oz. čakanje v kolonah neposreden vpliv na BDP posamezne države. Izračuni v raziskavi so pokazali, da bi zmanjšanje časa čakanja v zastojih v posamezni državi za 3 ure letno imeli neposredno vpliv na rast BDP za 3 %. V tej raziskavi je bila podana tudi ocena, da vsaka država članica EU v povprečju zaradi raznih zastojev v prometu izgubi tudi do pol milijarde evrov letno. Seveda je potrebno pri tem dodatno upoštevati tudi vse druge posledice motenj v dobavni verigi ter stroške zamud v proizvodnih procesih, ki nastanejo zaradi nepredvidljivih prometnih zastojev.

 

SLZ: Poročilo Svetovnega ekonomskega foruma, "The Future of Growth Report 2024" kaže, da Slovenija zaostaja tako za inovativnostjo kot trajnostjo. Dodana vrednost na zaposlenega v panogi transporta v Slovenij se je v letu 2022 v primerjavi z 2021 dvignila in je bila malo manj kot 51.000 EUR (povprečna v Slovenij za leto 2022 55.688 EUR). Trend navzgor je vendarle zaznati. Katere pozitivne zgodbe in trende v panogi bi še izpostavili?

RS: Ekonomski kazalniki panoge zadnjih nekaj let rastejo in na podlagi tega lahko ocenjujemo, da 9.400 podjetij, ki deluje v panogi in zaposlujejo 50.000 ljudi, posluje uspešno. Panoga ustvari 8,5 mrd EUR prihodkov in kot že omenjeno 51.000 EUR dodane vrednosti na zaposlenega.

Panoga v Sloveniji predstavlja 8,1 % dodane vrednosti v celotnem gospodarstvu, kar jo umešča med pomembnejše v našem gospodarstvu. Ne smemo pozabiti, da se že 70 % prihodkov v panogi ustvari na tujih trgih, kar kaže, da vzdržujemo kljub vsemu konkurenčno okolje za poslovanje domačih logističnih podjetij. Slovenija je v logističnem smislu pomemben igralec v evropskem prostoru, zato bi morala tudi država nameniti vso skrb, da poskrbi za ustrezno poslovno okolje za razvoj te panoge. Kot sem že poudaril je to predvsem vlaganje v sodobno infrastrukturo ter spodbude za implementacijo najsodobnejših tehnologij, ki so v panogi v trendu.

 

SLZ: Pozitivne zgodbe vlečejo. Temu je namenjen tudi razpis za logistični projekt leta, ki ga od leta 2022 razpisuje SLZ. Kaj je ključno sporočilo oz. namen te nagrade? Zakaj bi morala podjetja s ponosom pokazati svoje inovativne projekte in dosežke?

RS: Kot že samo ime nagrade Logistični projekt leta pove, je to nagrada za najbolj inovativne, prodorne logistične projekte. Je nagrada za projekt, ki je v preteklem letu s svojim delom, inovativnim pristopom, prenovo poslovnih procesov in prilagoditvijo tehnološkemu razvoju dosegel izjemne dosežke na področju logistike in oskrbovalnih verig. To je nagrada oz. častno priznanje stroke za podjetje in širšo ekipo, ki je izpeljalo uspešen logistični projekt.

Kot ste dejali, dobre zgodbe vlečejo. Spodbujajo inovacije in krepijo konkurenčnost tako na domačem kot tujem trgu. Zato je pomembno, da k spodbujanju prenosa dobrih praks aktivno pristopamo tudi v Slovenskem logističnem združenju. Da gradimo okolje, kjer podjetja lahko s ponosom pokažejo in delijo dobre prakse svojih dosežkov, vodilno vlogo in sposobnost prilagajanja hitro spreminjajočim se tržnim razmeram.

Z razpisom za nagrado Logistični projekt leta zato želimo spoznati te izjemne dosežke, prepoznati najboljše, najboljšega pa nagraditi in ga tudi nominirati za izbor Evropskega logističnega projekta – ELA Awards, ki ga vodi Evropsko logistično združenje.

 

SLZ: Ali lahko na kratko opišete, kako poteka izbor – katera ključna merila se upoštevajo in kdo prispele nominacije ocenjuje?

RS: Izbor najboljšega logističnega projekta leta naredi strokovna komisija, ki jo sestavljajo člani iz prakse in akademskega področja. Nominacije se ocenjujejo po treh glavnih sklopih kriterijev. Prvi kriterij je trajnostni vidik projekta, kjer se pogleda na projekt z vidika okoljskega, gospodarskega in družbenega vpliva ter pristop k upravljanju sprememb. Drugi kriterij so temeljni vidiki projekta; kar vključuje prepoznavanje problema, ki ga podjetje s projektom naslavlja, opis rešitve in razlogov, zakaj se je uporabila izbrana rešitev ter ocena rezultatov po implementaciji rešitve. Tretji kriterij se nanaša na splošno odličnost rešitve. Ocenjuje se, kako zapleten je bil problem, ki se ga je s projektom naslovilo. Nadalje, katere najsodobnejše tehnike in inovativne tehnologije ter metode so se uporabile, kako izvirna je ideja in rešitev, in kakšne priložnosti vpeljana rešitev prinaša logističnemu trgu oz. ali se rešitev lahko prenese tudi v druga in drugačna poslovna okolja, morda celo v drugo državo.

 

SLZ: Katere nove tehnologije ali rešitve menite, da bodo najbolj preoblikovale prihodnost prometa in logistike nasploh?

RS: Sodobne tehnologije, digitalizacija in predvsem umetna inteligenca bodo po mojem mnenju najbolj bistveno vplivale na preoblikovanje te panoge.

 

SLZ: Kje vidite slovenski logistični sektor čez 10 let?

RS: Slovenska logistika ima vse pred dispozicije za hiter razvoj in izboljšanje konkurenčnosti v evropskem prostoru, Zahodnem Balkanu, kot tudi na prekomorskih trgih, zato verjamem, da bomo s pametno strategijo razvoja te panoge in nenehnimi vlaganji v razvoj in ustrezno infrastrukturo v 10 letih uspeli narediti v panogi pomemben preboj.

 

SLZ: Vaša najpogostejša misel zjutraj, ko se odpravljate na pot v službo proti Ljubljani je ...

RS: ... ali bom porabil do Ljubljane 50 minut ali več kot uro?