Napredne tehnologije: Gonilo digitalne preobrazbe podjetij

9.2.2025

Digitalna preobrazba je danes ključni dejavnik konkurenčnosti podjetij in za preživetje. Ne gre zgolj za uvajanje novih tehnologij, temveč za temeljito spremembo poslovnih modelov, organizacijske kulture in načinov dela. Digitalizacija, ki jo omogočajo napredne tehnologije, kot so umetna inteligenca, internet stvari, oblačno računalništvo in kibernetska varnost, podjetjem prinaša večjo učinkovitost, prilagodljivost in zmožnost hitrega odločanja na podlagi podatkov. A uspeh ni samoumeven – ključna sta strateški pristop in pravilna izvedba digitalne preobrazbe. O naprednih tehnologijah, ki sooblikujejo digitalno preobrazbo, kot tudi o osnovnih pojmih digitalne preobrazbe, sta Igor Žula, 3 Projekt in Igor Hudin, 3 Logit govorila na tretjem srečanju SLZ Digitalnega Masterclassa 2024-25.

 

Brez sprememb ni prihodnosti

"Ne preživijo največji, temveč tisti, ki se znajo najhitreje prilagajati."  Ta Darwinova misel, še posebej velja za digitalno preobrazbo.

V času, ko število povezanih naprav in količina podatkov eksponentno naraščata, se podjetja, ki ne sledijo trendom, znajdejo na robu preživetja.

A digitalna preobrazba ni enkraten projekt – je dolgoročen proces prilagajanja in optimizacije poslovanja. Po raziskavah 90 % podjetij že izvaja digitalno preobrazbo, a le 10 % jih uspešno združuje strateško vizijo in učinkovito izvedbo in na koncu tudi uspe.

Zakaj nekatera podjetja uspejo, druga pa ne? Ključno vlogo igra razumevanje tehnoloških trendov in sposobnost implementacije naprednih digitalnih rešitev. Torej digitalna znanja in kompetence. 

Izzivi digitalne preobrazbe

Vsaka transformacija prinaša izzive, digitalna pa je po mnenju strokovnjakov ena najtežjih. Podjetja se soočajo:

• z odporom do sprememb: zaposleni pogosto dojemajo digitalizacijo kot grožnjo, change management ne odigra svoje vloge;
• s pomanjkanjem jasne strategije: veliko podjetij digitalno preobrazbo izvaja brez dolgoročne vizije;
• z nezadostnim znanjem in kompetencami: digitalni prehod zahteva nova znanja, ki jih številna podjetja nimajo; 
• s pomanjkanjem virov; govorimo tako o finančnih virih kot pomanjkanju resursov oz. preobremenjenosti zaposlenih z rednim delom;
• s spreminjanjem prednostnih nalog; pogosto se digitalna preobrazba začne kot prioriteta, nato pa jo prehitijo druge poslovne potrebe (ni pravega fokusa);
• s pomanjkanje podpore vodstva; v večini primerov se vodstvo ne zaveda pomena sponzorstva digitalne preobrazbe. 

Podjetja, ki želijo digitalno transformacijo izvesti uspešno, morajo imeti jasno strategijo in znati uravnotežiti tehnološke inovacije z organizacijskimi spremembami.

Šest faz digitalne preobrazbe

Digitalna preobrazba podjetij poteka skozi šest ključnih faz:

1. Informatizacija: ločena uporaba različnih informacijskih sistemov (ERP, MES) in samostojnih naprav.
2. Povezljivost: uvajanje komponent, ki že nudijo določeno stopnjo povezljivosti različnih informacijskih tehnologij (IoT).
3. Vidnost: zajemanje podatkov iz celotnih procesov, beleženje podatkov v realnem času in pa dostopnost do podatkov širši skupni zaposlenih takrat, ko jih potrebujejo in v obliki, kot jih potrebujejo za nemoteno delo. 
4. Transparentnost: uvedba digitalnih dvojčkov in napredne analitike – govorimo o podatkih in analizah podatkov velikih količin (Big Data). 
5. Zmožnost predvidevanja: zbiranje in obdelovanje podatkov ter napredne simulacije in umetna inteligenca omogoča predvidevanje dogodkov v naprej. 
6. Prilagodljivost in agilnost: popolnoma prilagodljivo poslovanje, podprto z umetno inteligenco. Določene odločitve že sprejema umetna inteligenca in sistem se lahko hitreje prilagodi na spreminjajoče poslovno okolje ter zahteve tržišča. 

Cilj digitalne preobrazbe je doseči šesto fazo, kjer se sistemi avtomatsko prilagajajo poslovnim potrebam in zagotavljajo maksimalno učinkovitost.

Deset ključnih tehnologij digitalne preobrazbe

Katere napredne tehnologije so ključne na poti digitalne preobrazbe?  

Velepodatki

Vsaki dve leti se količina podatkov na svetu podvoji. Podjetja, ki znajo izkoristiti analitiko velikih podatkov, imajo strateško prednost pri odločanju in optimizaciji procesov.

Velepodatki so osnova umetne inteligence. Pravilno strukturirani in obdelani omogočajo pogled naprej, ne le nazaj. Zato imajo podjetja, ki znajo izkoristiti analitiko velikih podatkov, strateško prednost pri odločanju in optimizaciji procesov.

Kako do podatkov? Prek spleta povezanih ITK naprav v podjetju, pogosto kot del IoT platforme, pa tudi ERP generira maso podatkov. Družabna omrežja so nepogrešljiv generator podatkov predvsem za marketing, prodajne in podporne funkcije. Ogromne količine podatkov so na voljo prek odprtih virov (gov.si ali odprti podatkovni portal EU).

Velepodatki se uporabljajo za napovedovanje tržnih trendov, personalizacijo storitev, izboljšanje logistike. Uporabljajo jih banke, vlada, proizvodnja, šolstvo, zdravstvo, trgovina ... 

Na velepodatkih sloni tudi odločevalska inteligenca. Napoved je, da bo v prihodnjih dveh letih odločevalno inteligenco za strukturirano spremljanje odločitev uporabljala tretjina velikih organizacij. 

Za poenostavljanje infrastruktur za integracijo velikih količin podatkov in ustvarjanje skalabilne arhitekture, ki zmanjšujejo napake in pomanjkljivosti v računalniških kodah, se uporablja podatkovno tkanje. Gre za sodelovalno platformo, ki s svojo sposobnostjo analitike, izboljšuje uporabo podatkov in v kočni fazi tudi sama gradi nove modele in zmanjšuje težavnost njihovega upravljanja tudi do 70 odstotkov. 

 

Internet stvari (IoT)

Do leta 2030 bo povezanih več kot 50 milijard naprav.

IoT omogoča spremljanje procesov v realnem času in optimizacijo delovanja sistemov. Gre za razširitev internetnega povezovanj na in med napravami ter vsakodnevnimi predmeti. S pomočjo elektronike, internetne povezave ter senzorjev in ostale strojne opreme, lahko te naprave med seboj komunicirajo in si izmenjujejo podatke. Ljudje jih lahko na daljavo opazujemo in nadzorujemo. Uporaba se najpogosteje deli na štiri segmente: potrošniki, komercialni, industrijski (IIoT) in infrastrukturni. 

 

Umetna inteligenca (UI)

Ko govorimo o digitalni preobrazbi, je za UI smiselno uporabiti definicijo: UI je sistem s ciljno usmerjenim prilagodljivim vedenjem. Ciljno usmerjen pomeni, da gre proti določenemu cilju, vedenje pomeni, da brez napora pridemo do vseh virov, do vseh sredstev za dosego cilja, prilagodljiva pa pomeni, da se lahko sama prilagaja za to, da je lahko učinkovita. 

Napoveduje se, da bo UI večinoma zajeta v poslovnih funkcijah marketinga in prodaje, upravljanja dobavne verige in proizvodnje, v drugih operacijah in upravljanju tveganj, predvsem kibernetskih. 

Področja umetna inteligenca so različna: strojno učenje, nevronske mreže, ekspertni sistemi, računalniški vid, metode KDD (Knowledge Discovery in Databases) in rudarjenje po podatkih (Data Mining), avtomatsko programiranje, inteligentni roboti, …

 

Slika: https://www.europarl.europa.eu/ 

 

Roboti in avtomatizacija

Robotski sistemi že danes povečujejo produktivnost v proizvodnji in logistiki.

Roboti in robotizacija so ključni za digitalno preobrazbo, saj omogočajo racionalizacijo proizvodnje in izboljšanje kakovosti. Ključna prednost je prilagodljivost, saj se proizvodnja premika od velikoserijskih procesov k manjšim, specifičnim naročilom. Robotski sistemi morajo hitro in učinkovito reagirati na spremembe.

Robotizacija ne zajema le fizičnih robotov, temveč tudi digitalne procese, kjer se na podlagi podatkov sprožijo avtomatizirane naloge. 

Hiperavtomatizacija povezuje različne avtomatizirane segmente in izboljšuje kakovost, optimizira procese ter povečuje agilnost podjetij. Na sodobnem trgu kupec narekuje tempo, zato je ključ do konkurenčnosti čim večja stopnja hiperavtomatizacije.

 

Veriženje podatkovnih blokov (blockchain)

Blockchain zagotavlja popolno sledljivost in varnost podatkov.

Blockchain ali veriženje podatkovnih blokov je decentralizirana podatkovna baza, ki istočasno obstaja na več medsebojno povezanih sistemih. Ključna lastnost te tehnologije je, da vsak blok vsebuje časovni žig ter je zaščiten s kriptografskimi algoritmi, kar zagotavlja varnost, nespremenljivost in sledljivost podatkov. Zaradi teh lastnosti je blockchain še posebej uporaben za shranjevanje občutljivih in pomembnih informacij, saj omogoča transparentnost in preprečuje nepooblaščene spremembe. Pogosto se uporablja v področjih, kot so upravljanje produktnih podatkov, kjer je pomembna zaščita intelektualne lastnine podjetja, ter v finančnih in drugih sektorjih, kjer je varnost podatkov ključnega pomena.

Oblačno računalništvo

90 % podjetij danes uporablja vsaj eno obliko oblačne infrastrukture.  

Računalništvo v oblaku predstavlja oddaljene strežnike, ki gostujejo na internetu in omogočajo shranjevanje ter upravljanje podatkov brez potrebe po lokalni infrastrukturi. Ta tehnologija podjetjem prinaša številne prednosti, kot npr. visoka skalabilnost, saj lahko organizacije prilagajajo vire glede na svoje trenutne potrebe. Model plačila "plačaj po uporabi" zmanjšuje stroške. Poleg tega oblaki omogočajo izjemno prilagodljivost, izboljšano učinkovitost ter strateško vrednost, saj omogočajo hitrejše uvajanje novih rešitev in optimizacijo poslovnih procesov.

Celostna izkušnja

Celostna izkušnja strank (Customer Experience – CX) zajema celotno pot stranke v odnosu do podjetja – od prvega stika do poprodajnih storitev. Ne gre zgolj za to, kako stranka uporablja izdelek ali storitev, temveč za vsako interakcijo s podjetjem, ne glede na kanal ali fazo nakupne poti.

Glavna težava pri oblikovanju uporabniške izkušnje je napačna percepcija podjetja o tem, kaj stranka dejansko potrebuje. Stranke pogosto vrednotijo izdelek ali storitev drugače, kot podjetje pričakuje. Zato je ključno razumeti njihove želje in vedenjske vzorce ter prilagoditi storitev ali produkt njihovim pričakovanjem. Pri tem si lahko pomagamo  s pristopom MLA (Meeting, Listening, Action), ki pomeni srečanja z uporabniki, poslušanje njihovih povratnih informacij in nato izvajanje ustreznih izboljšav.

Dobra uporabniška izkušnja ni naključje – je skrbno načrtovana, zato je pametno narediti najprej strategijo. 

Če mislite prodajati več, naj stranke razmišljajo manj! 

Celostna ali popolna izkušnja (Total Experience – TX) vključuje  tako stranke kot zaposlene. Gre za celovit pristop, ki združuje:

• izkušnjo strank (CX) – kako stranka doživlja celotni nakupni proces in odnos s podjetjem – na vseh stičnih točkah. 
• Uporabniško izkušnjo (UX) – kako intuitivno, učinkovito in prijetno je oblikovana uporabniška pot.
• Izkušnjo zaposlenih (EX) – kako zaposleni doživljajo delo in kako so vključeni v zagotavljanje kakovostnih storitev.
• Večkanalno izkušnjo (MX) – kako so usklajeni različni prodajni in komunikacijski kanali (splet, fizične trgovine, mobilne aplikacije ipd).

V praksi to pomeni, da podjetje ne optimizira samo uporabniške poti strank, ampak gradi tudi na zadovoljstvu zaposlenih. Zadovoljen zaposleni pomeni boljše storitve za stranke, kar posledično vodi v večjo lojalnost in poslovni uspeh.

Kibernetska varnost

Sredstva in uporabniki so danes lahko kjerkoli, kar pomeni, da ne obstaja več tradicionalno varnostno območje. Zato je potrebna arhitektura kibervarnostne mreže (Cyber Security Mesh Architecture – CSMA), ki zagotavlja celostno varnostno strukturo za zavarovanje vseh sredstev, ne glede na lokacijo.

Do leta 2025 bodo organizacije, ki sprejemajo takšno arhitekturo za integracijo varnostnih orodij, zmanjšale finančne posledice posameznih varnostnih incidentov za povprečno 90 odstotkov.

Kibernetska varnost zajema zelo raznolika področje. Posebej je treba biti pozoren na celovito digitalno zaščito, zaščito osebnih podatkov, neprekinjeno poslovanje, zaščito spletnih strani, zaščito pred vohunjenjem in večanje zaupanje strank v podjetje.

Kibernetska varnost pa ni le tehnologija - to so kadri in procesi. Pomembno je, da je podjetje na to pripravljeno, da deluje preventivno, vlaga v izobraževanje in da ima zagotovljene vse potrebne protokole (kako se odzvat ob morebitnem incidentu, zagotovljene obnovitve podatkov (bakcup) ipd.  Digitalne preobrazbe ni brez kibernetske varnosti in po mnenju Igorja Hudina, je kibernetska varnost ključni element digitalne preobrazbe. 

Digitalne preobrazbe ni brez kibernetske varnosti.

Ker področje postaja vse bolj zapleteno, ker podatki postajajo ne samo novo zlato, temveč tudi odlična priložnost za hiter zaslužek različnih kriminalnih združb ali posameznikov, se s tem ukvarja tudi Evropska unija. Tako je že leta 2016 bila sprejeta Direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov - NIS.  Z direktivo NIS2 pa se želi zgraditi še bolj odporno digitalno infrastrukturo v državah članica EU, še posebej v ključnih sektorjih oz. v kritični infrastrukturi. 

 

API Hyper Connected

V sodobnem poslovnem okolju podjetja uporabljajo številne različne IT rešitve – od ERP sistemov, CRM platform, e-trgovine, do IoT naprav in naprednih analitičnih orodij. API Hyper Connected tehnologija omogoča, da te rešitve delujejo usklajeno in se med seboj brezhibno povezujejo. Gre za ključno komponento digitalne preobrazbe, saj podjetjem omogoča hitro, varno in učinkovito izmenjavo podatkov, kar vodi v boljšo avtomatizacijo, integracijo in agilnost poslovanja.

 

Marketing Automation

V dobi digitalizacije je personalizacija ključ do uspeha. Stranke pričakujejo pravočasno, relevantno in prilagojeno komunikacijo. Avtomatizacija marketinških procesov prinaša večjo učinkovitost, boljšo segmentacijo strank in višjo stopnjo konverzije.

Med ključne prednosti avtomatizacije marketinga uvrščamo:

• prihranek časa in virov; avtomatizirani e-maili, kampanje in družbena omrežja zmanjšajo ročno delo;
• boljša segmentacija strank; napredna analitika omogoča ciljanje pravega občinstva;
• višja stopnja konverzije; pravo sporočilo ob pravem času poveča prodajo;
• optimizacija uporabniške izkušnje; personalizirana komunikacija povečuje zadovoljstvo strank.

In še ...

Sestavljive aplikacije

Sestavljive aplikacije delujejo podobno kot mikrostoritve – sestavljene so iz več manjših modulov, ki jih lahko podjetje prilagaja in združuje glede na svoje potrebe. Gre za fleksibilen pristop, kjer en del aplikacije (npr. vnos podatkov) lahko uporabljate v različnih procesih, ne da bi ga bilo treba vsakič na novo razvijati. Ključna prednost je hitrejše uvajanje.

 

Hiperavtomatizacija

Hiperavtomatizacija omogoča pospešeno rast in poslovno odpornost s hitrim prepoznavanjem, preverjanjem in avtomatiziranjem čim več procesov. Tu se velja osredotočit na tri prednostne naloge: izboljšanje kakovosti dela, pospešitev poslovnih procesov in krepitev agilnosti pri sprejemanju odločitev. 

 

Robno računalništvo

V dobi digitalne preobrazbe se vedno več procesov seli v oblak, vendar naraščajoča količina podatkov in potreba po obdelavi v realnem času zahtevata učinkovitejše rešitve. Robno računalništvo (edge computing) prinaša odgovor na ta izziv, saj omogoča, da se podatki obdelujejo bližje njihovemu izvoru – na robu omrežja, namesto v oddaljenih podatkovnih centrih.

S tem se zmanjšajo zakasnitve, izboljša odzivnost sistemov in optimizira delovanje naprednih storitev, kot so pametna mesta, industrijska avtomatizacija in IoT. Podjetja in organizacije tako lažje obvladujejo velike količine podatkov in zagotavljajo hitrejše, zanesljivejše storitve, kar je ključno za sodobne digitalne rešitve.

 

Web 4.0 WEB

4.0 predstavlja inteligentno in prilagojeno evolucijo interneta, ki presega tradicionalne statične spletne strani in ponuja interaktivne, personalizirane izkušnje. S kombinacijo umetne inteligence, blockchaina in IoT omogoča, da digitalne platforme delujejo bolj intuitivno in avtomatizirano.

Podjetjem odpira vrata v svet napredne povezljivosti, izboljšane uporabniške izkušnje in neomejenih možnosti rasti, kar je ključno za uspešno digitalno preobrazbo.

 

Kvantno računalništvo

Kljub napredku klasičnih računalnikov obstajajo problemi, ki jih sodobna računalniška moč ne zmore rešiti. Klasični računalniki temeljijo na bitih, ki lahko zavzamejo vrednost 0 ali 1, vendar ta pristop sčasoma postaja omejujoč, predvsem zaradi vedno večjih potreb po procesorski moči in omejeni razpoložljivi energiji.

Kvantno računalništvo prinaša revolucionaren pristop, saj temelji na kubitih, ki lahko zavzamejo katerokoli pozicijo med 0 in 1, torej jih je lahko ogromno. To pomeni, da lahko kvantni računalniki opravijo izračune neprimerljivo hitreje kot klasični računalniki, pri tem pa porabijo bistveno manj energije.

Čeprav tehnologija še ni popolnoma razvita, se pričakuje, da bo kvantno računalništvo pridobilo na pomembnosti in postalo ključno orodje za industrije prihodnosti.

Kako ustvariti uspešno digitalno strategijo?

Podjetja morajo za uspešno digitalno preobrazbo slediti jasnemu načrtu:

1. Analizirati trenutno digitalno zrelost.
2. Določiti strateške cilje digitalizacije.
3. Izbrati ključne tehnologije za digitalno preobrazbo.
4. Vpeljati učinkovito upravljanje sprememb.
5. Redno meriti uspeh in prilagajati strategijo.

Kot je poudaril predavatelj Igor Hudin: "Uspešna digitalna preobrazba ni odvisna od tega, kako podjetja uporabljajo digitalno, ampak od tega, kako postanejo digitalna."

Digitalna preobrazba – nujnost, ne izbira

Podjetja, ki se bodo pravočasno digitalno preobrazila, bodo oblikovala in vodila trg, medtem ko bodo ostala zaostajala. Pomembno se je tudi zavedati in razumeti, da digitalna transformacija ni enkraten projekt, ampak neprekinjen proces prilagajanja, razvijanja novih poslovnih modelov in na sploh inoviranja.

Digitalni Masterclass: korak za korakom do uspešne digitalne preobrazbe 

Naj pomanjkanje znanja in kompetenc ne bo izziv. Pridite na naslednji dve ključni predavanji v okviru SLZ Digitalnega Masterclassa, kjer boste osvojili konkretna digitalna znanja in strategije za preobrazbo vaše organizacije.

➡ 12. februar 2025: Gradniki digitalne preobrazbe
➡  5. marec 2025: Strategija digitalne preobrazbe

Pridružite se nam in odkrijte, kako svojo organizacijo uspešno pripeljati v digitalno prihodnost!