Zakaj priznanje logist leta?

13.2.2024

V Slovenskem logističnem združenju (SLZ) izbiramo že 18. logista leta. Razpis je odprt do vključno 4. marca 2024 (več o razpisu), priznanje logist leta 2023 pa bomo podelili na Logističnem kongresu 2024, ki bo potekal od 27. do 29. marca v Portorožu. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Direktorjem oskrbovalne verige v Ljubljanskih mlekarnah in dobitnikom častnega priznanja logist leta 2012, Tadejem Pojbičem. Od leta 2018 je Tadej tudi član UO SLZ, v zadnjih letih zadolžen za razpis in izbor logist leta. 

SLZ: Kaj vas je spodbudilo ali privlačilo, da ste se odločili za kariero na področju logistike? Kakšni so bili začetki?  

TP: Že v srednji šoli me je zanimala dinamika. Želel sem si delati na področju, kjer bi lahko potoval ali delal mogoče v mednarodnih podjetjih. Te možnosti sem prepoznal v logistiki. Tako sem se leta 1993 zaposlil v Intereuropi in začel kariero na Brniku. 

SLZ: Kako logistika prispeva k rezultatom podjetja, k inovacijam, rasti in konkurenčnosti? Ali jo podjetja naslavljajo kot strateško funkcijo v podjetju?

TP: V zadnjih tridesetih letih se je logistika zelo dobro pozicionirala in tudi razumevanje logistike v podjetjih raste. Ko sem začenjal kariero, smo bili samo t.i. špediterji ali pa organizatorji transporta. Danes pa funkcije v logistiki postajajo vse bolj pomembne, saj je treba pokriti celotno oskrbovalno verigo. 

Ko sem delal v Tušu, sem bil npr. eden izmed prvih, ki sem pokrival celotno oskrbovalno verigo, od nabave, skladiščenja do dostave blaga do prodajnih mest. Tudi v Ljubljanskih mlekarnah, kot  direktor za oskrbovalno verigo, pokrivam zelo široko področje.  

SLZ: Kateri so ključni elementi poslovne odličnosti logistike? Kako se logistična odličnost odraža navzven, kako jo lahko prepoznamo?

TP: Ključni element odličnosti logistike je, da zagotovimo blago, ob pravem času na pravem mestu. Seveda je ob tem polno izzivov, predvsem če je vpletenih več vrst transporta. V zadnjem času je velik izziv pomanjkanja delovne sile. Na področju transporta se srečujemo s pomanjkanjem voznikov, v skladiščih skladiščnih delavcev ipd. 

Osebno odličnost meri  v t.i. OTIF-u (On Time In Full), kar pomeni, da se vsa naročila izpolnijo v naročeni količini in v določenih časovnih rokih. To je eden izmed ključnih kazalnikov, ki ga spremljamo tudi v Ljubljanskih mlekarnah.  

 

SLZ: Kakšen je dober logist? Katere so najpomembnejše veščine, znanja in lastnosti, ki jih mora imeti uspešen vodja oskrbovalne verige ali logistike

TP: Dober logist mora biti odprt, vedno pripravljen na učenje česa novega, predvsem pa dovzeten na spremembe. Mora znati poslušat in iskat vedno nove rešitve, s ciljem optimizacije stroškov. Mora biti  tudi procesno orientiran. Predvsem, da stremi k t.i. lean procesom, da se delajo stvari, ki dajejo dodano vrednost oskrbovalni verigi. Dober direktor oskrbovalne verige ima pregled tako nad domačim kot tujim trgom in trendi v industriji.

 

SLZ: Kako ostajate na tekočem s trendi, razvojem in tehnologijami na področju logistike? 

TP: S spremljanjem objav, branjem strokovnih člankov ter revij. Tudi z obiski večjih sejmov se poskušam seznaniti z vsemi novostmi in zaznati, v katero smer se razvijata tako digitalizacija kot robotizacija, ki sta ključni del oskrbovalne verige. Torej, veliko branja, ogledi dobrih praks, tako doma kot tudi v tujini.

   
SLZ: Imate veliko mednarodnih izkušenj in z delom v tujini. Kaj v slovenski logistiki bi najprej spremenili, če bi imeli čarobno paličico?

TP: Zanimivo vprašanje. Najprej mislim, da je treba začeti z zavedanjem politike, da ima Slovenija zelo dober geostrateški položaj, kar se tiče logistike. Vendar ga še do danes nismo znali prepoznati. Na žalost nas sosednje države prehitevajo. In bojim se, da bomo, kar se tiče logistike in povezovanja, ostali nek samoten otok, če bomo tako nadaljevali. 

Seveda imamo kar nekaj dobrih fakultet in izobraževalnih ustanov, ki so specializirane za izobraževanje na področju logistike. To pozdravljam in v to moramo vlagati. Med mladimi opažam interes za področje logistike. To je dinamičen posel, vsak dan je nekaj novega. Lahko rečem, da delamo 24/7, predvsem če govorim o prehrambni industriji in dostavi svežega, pokvarljivega blaga na prodajna mesta.

SLZ: Je taka oblika dela za mlade zanimiva? 

TP: Zadnje generacije se posvečajo predvsem, koliko prostega časa bodo imeli in čim več zaslužili. Žal tukaj temu ni tako. Kot sem že omenil, logistika oz. oskrbovalne verige so dinamičen posel. Pogosto je treba žrtvovati tudi prosti čas. Vendar če veš, za kaj delaš, ko vidiš na koncu rezultat, ker je vse merljivo, potem pride tudi tisto zadovoljstvo. Seveda pa je treba iti korak po koraku. 

Bojim se, da so pričakovanja mladih danes zelo visoka, ki pa jih glede na tržne razmere ne moremo vedno izpolnit. Se pa trudimo, da prepoznamo potencialen kader in seveda vlagamo v njega, z namenom, da pustimo nek pečat in predajo znanja na mlajše generacije. 

 

SLZ: Kateri so najpomembnejši izzivi in priložnosti, s katerimi se danes sooča logistična industrija v Sloveniji, v Evropi in globalno?

TP: Kot že omenjeno, največji izzivi so glede pomanjkanja kadra. Potem pa nepredvidljivost političnih situacij po svetu, kjer nenehne spremembe in vojna žarišča povzročajo dodatne stroške. Zadnji takšen izziv so npr. razmere na Rdečem morju, zaradi katerih se transportni časi podaljšujejo, stroški rastejo. Posledično pa je treba povečevati varnostne zaloge za zagotavljanje nemotene oskrbe trga ali proizvodnje. Politična nestabilnost in kadri – to so največji izzivi. 

SLZ: Kakšno vlogo igra SLZ pri razvoju slovenske logistike? Kakšne konkretne koristi in priložnosti nudi članstvo v SLZ?

TP: Slovensko logistično združenje nudi veliko podporo. Moram reči, da sem osebno vesel, da smo uspeli privabit v članstvo kompetentne in tudi največje logistike, kot tudi strokovnjake s področja logistike v Sloveniji. To nas povezuje.

Imamo letni dogodek, Logistični kongres, ki je prerasel v osrednji regijski logistični dogodek. To nam daje še dodaten zalet, saj vsi, ki delamo v Združenju, delamo volontersko. Ker verjamemo, da lahko nekaj spremenimo in pustimo pečat v slovenski logistiki. 

SLZ organizira še druge dogodke, od izobraževanj, ogledov dobrih prakse do  obiskov sejmov, kjer se lahko družimo, izmenjamo dobre prakse in se tudi na ta način še bolj povežemo, kot tudi dogodek Keep IT Simple. 

Na koncu so stroški logistike tisti, ki lahko dajo konkurenčno prednost posameznemu podjetju. 

SLZ: Ste prejemnik priznanja logist leta 2012. Sedaj ste kot član UO SLZ vodja izbora logist leta. Je to priznanje vplivalo na vašo karierno pot v logistiki in kaj vam to priznanje pomeni po več kot 10 letih? Zakaj slovenska logistika potrebuje tako priznanje?

TP: Priznanje logist leta sem dobil leta 2012 za projekt celovite prenove distribucijskega centra podjetja Engrotuš iz Celja. Osebno mi to priznanje veliko pomeni, ker je to priznanje kolegov in seveda tudi fakultet, saj v strokovni žiriji sodelujejo tudi priznani profesorji. To je  priznanje za dobro opravljeno delo. 

Menim, da se v Sloveniji premalo ljudi  samoiniciativno pohvali ali  pove, da je nekaj dobrega naredilo v podjetju. Težko je vse identificirat. Zato vse pozivam, da prijavijo ali kolege, ali pa se sami prijavijo na izbor logista leta. S tem bodo pokazali, kaj so uspeli v preteklem obdobju izboljšat na področju logistike in te dobre prakse tudi delili s širšo javnostjo. 

Samo podjetje s tem pridobi na prepoznavnosti, z odličnostjo pa izboljšuje stroškovno ali procesno učinkovitost na tem področju. 
V lanskem letu so bili kriteriji za izbor logista leta spremenjeni.  Prilagodili smo jih  današnjim razmeram, saj logistika ni samo premikanje blaga iz točke A v točko B. Zato se pri izboru upoštevajo tudi procesne usmeritve, okoljevarstvo, zelena logistika,... Logistika je seveda tudi pretok informacij. Vedno več je digitalizacije, robotizacije in avtomatizacije. Zato je bila nadgradnja razpisa potrebna, saj moramo biti vsak dan dovzetni na spremembe.  

 

SLZ: Ko ste prejeli priznanje logist leta 2012, ste v enem izmed intervjujev svetovali kolegom logistom: »delajte samo stvari, ki jih lahko merite, saj nas verjetno stvari, ki se jih ne da meriti, stanejo preveč.« Bogatejši za dodatnih 12 let izkušenj, je nasvet še vedno aktualen? Mogoče še kakšen? 

TP: Da, še vedno tako menim. In to je ta lepota oskrbovalnih verig in logistike –  da vse kar delamo, vidimo. Pozitivne in negativne stvari. Če smo nekaj naredili dobro, se to pokaže na rezultatih, lahko izračunamo. In enako obratno, če je negativno. In tako imamo možnost analizirat in stvari popravit. 

Res je, moja trditev je še vedno enaka. Če ne moremo izmerit, ne vemo, koliko nas stane. Zato moramo biti pri tem zelo previdni. In mogoče dodam še to, da gledamo vsi skupaj na to, da je oskrbovalna veriga v podjetjih samo en izmed povezovalnih členov več oddelkov. Zato moramo spremembe, ki jih delamo, vedno delati timsko, skupaj. Tako s prodajnim oddelkom, z marketingom, in ostalimi oddelki. Naše ideje ali zmanjševanje stroškov na eni strani, lahko pomeni povečanje ali pa celo zastoje v samih procesih na drugih oddelkih. 

 

Intervjuju lahko v celoti prisluhnete tudi v video obliki. 

I