en
Logistika izdelku neposredno ne dodaja vrednosti. Zato je toliko bolj pomembno, da izboljšujemo logistično učinkovitost in zmanjšujemo stroške ali pa celo ustvarjamo večjo vrednost za kupca. Teh priložnosti je na poti od surovine do uporabnika veliko. Treba pa je biti inovativen, ter kontinuirano iskati priložnosti za izboljšave in dvig učinkovitosti.
Da v Sloveniji še vedno zaostajamo za evropskim povprečjem dodane vrednosti na zaposlenega, je v otvoritvenem nagovoru izpostavila tudi mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije. Zavedanje tega dejstva in iskanje možnih rešitev ter dobrih praks je tudi organizatorja spodbudilo, da so kongres podnaslovili »Organizacija in tehnološka modernizacija – le skupaj pomenita odličnost in dodajata vrednost«.
NEKAJ VSEBINSKIH POUDARKOV IZ KONGRESA (več o vsebini v kongresni brošuri)
Prikaz najboljših logističnih praks s strani priznanih domačih in tujih strokovnjakov in managerjev je že stalnica tega kongresa. Da je to prava pot, sta v uvodnih nagovorih poudarila tudi partnerji kongresa – Robert Sever, direktor Združenja za promet pri GSZ in Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri OZS, kot tudi predstavnika obeh generalnih pokroviteljev, (podjetje Adria Kombi in platforma LogChain).
Slovenija je močno vpeta v mednarodne tokove. Internet stvari (IoT), umetna inteligenca, 3D tiskanje in tehnologije veriženja blokov imajo velik potencial za preoblikovanje globalnega trgovanja (kako, s kom, s čim). Možnosti zbiranja najrazličnejših podatkov v digitalni obliki ter analiza le-teh nam dajejo nove možnosti in priložnosti. Vse te spremembe se odražajo tudi v carinah. Tako je bila na nivoju Svetovne carinske organizacije (WCO) ustanovljena virtualna delovna skupina za prihodnost carine, ki bdi nad novimi tehnologijami in izvaja različne študije ter pripravlja poročila. Spremembe carinskih postopkov v Evropi se že izvajajo, nekatera so v pripravi. Zagotoviti najmanj enake standarde carinskega poslovanja, kot jih poznajo najrazvitejše države članice EU, je ena izmed prioritetnih nalog FURS-a. »Tako je Slovenija na področju nivoja uporabe carinskih poenostavljenih postopkov in hitrosti izvedbe postopka carinjenja, ki je hkrati popolnoma elektronski in avtomatiziran, že nekaj let med vodilnimi državami članicami EU«, je poudaril mag. Boris Kastelic iz Generalnega finančnega urada. Največja novost, ki bo pomenila enormno povečanje izvajanje carinskih postopkov in jo bo na koncu občutil skoraj vsak državljan, je sprememba davčne direktive in ukinitev meje oprostitve (»de minimis« 22 EUR), do katere se danes, v primeru spletne trgovine, ne obračunava DDV, je še povedal mag. Kastelic. Napovedana sprememba stopi v veljavo v letu 2021.
Že omenjene spremembe v tehnologijah in vse večja digitalizacij kliče po spremembah tudi . v transportno-logističnih podjetjih, kjer se, po mnenju direktorja Združenja za promet pri GZS, Roberta Severja, digitalizacija logistike odvija prepočasi. »Ko govorimo o velikih izzivih v panogi in uvajanju digitalizacije, ne moremo mimo vse bolj prisotnih teženj po brezpapirnem poslovanju v transportni panogi. »V Združenju za promet, ki kot partner sodeluje v Strateškem razvojno-inovacijskem partnerstvu na področju mobilnosti SRIP ACS+, smo v zadnjem času intenzivno vpeti v aktivnosti za uvedbo brezpapirnega poslovanja v cestnem prevozništvu, to je uvedbi e-CMR v prakso oziroma uporabo v realnem okolju,« je povedal Sever. Na kongresu je bil predstavljen tudi Predlog uredbe o elektronskih informacijah v prometu, ki je trenutno še v fazi usklajevanja na Svetu Evropske unije. Poleg e-CMR-ja, v okviru Foruma za digitalni transport in logistiko (Digital Transport & Logistics Forum – DTLF) iščejo še druge rešitve, s katerimi bi izboljšali digitalno interoperabilnost v logistiki in tovornem prometu v Evropi.
Da bi spodbudili digitalizacijo v transportni panogi, so organizatorji v program vključili konkretne primere, ki so jih podjetja že implementirala. Konkurenca in pritiski na cene so veliki, tako v B2B, kot B2C segmentu. E-trgovina iz dneva v dan raste, pričakovanja končnega kupca so visoka. Uvajanje novih prodajnih kanalov in vlaganje v učinkovitost distribucije mora postati kontinuiran proces. »Omni-channel je že uveljavljen pristop v maloprodaji, najsodobnejše prakse pa priporočajo »3x3 pristop«, ki zajema osnovne vidike načrtovanja, napredne prakse optimizacije in vidike optimizacije, povezane z izvajanjem«, je povedal dr. Georgio Ninikas iz podjetja ORTEC. Na primeru italijanskega podjetja DeGirolami je bilo prikazano, kako poenostaviti kompleksnost upravljanja prevoza in doseči zastavljene cilje. Ravno doseganje željenih ciljev je velikokrat izziv, ko se lotimo transformacije procesov. Dobre prakse učinkovite digitalne transformacije imamo tudi v Sloveniji. Podjetje Judež je z implementacijo rešitve, ki jim zagotavlja celovit nadzor nad vozili, lokacijami in tovorom v realnem času rešilo ključne izzive pri optimizaciji logističnih poti in prevozov, spremljanju izvajanja del in z njimi povezanimi stroški.
Kako s pravo organizacijsko strukturo logistike in premišljenimi pristopi ter procesi v proizvodnem podjetju zvišati učinkovitost in dodano vrednost, je bilo predstavljeno na konkretnih primerih podjetij TPV, Danfoss in Novartis. »Sodobna organizacija področja logistike mora biti agilna, hitro prilagodljiva, biti mora nosilka in gonilna sila na področju razvoja, standardizacije in avtomatizacije in hkrati podporna služba vsem deležnikom v matrični strukturi procesov,« je svoj pogled na organizacijsko strukturo strnil Damjan Zupančič, direktor logistike, TPV in Logist leta 2016. Ključno sporočilo vseh treh predstavitev je bilo, da je za transformacijo, ki bo prinesla želene rezultate, potrebno sodelovanje vseh funkcij, ki so vključene v proizvodne in logistične procese, ter seveda podpora vrhnjega managementa.
Kako bodo (ali pa že) nove tehnologije vplivale na oskrbovalne in dobavne verige? Orodja in tehnologije umetne inteligence napovedujejo samoorganizirane dobavne verige, pri katerih si deležniki delijo fizično in informacijsko infrastrukturo ter za konsolidacijo dobav uporabljajo produkte ponudnikov logističnih storitev. V družbi DB Schenker so se pripravili na prihodnost »digitalne logistike« s tehnologijo avtonomne vožnje v konvojih (platooning), ki so jo razvili s partnersko družbo MAN. Pričakujejo, da bo taka vožnja varnejša, čas v kabini in zunaj nje pa bolje izrabljen. Izziv v logistiki niso le nove tehnologije. Globalni trend postaja tudi zelena logistika.Petra Sojková je v Portorožu predstavila, kako Škoda Auto, eden največjih evropskih proizvajalcev avtomobilov, razume trajnostno logistiko in kako jo izvajajo v praksi. Ključno pri »zeleni« zgodbi je, da ima Škoda zeleno logistiko vključeno v svojo strategijo, in da se njihova odgovornost do okolje ne konča, ko avto zapusti tovarno.
Kako obvladovati hitro rast podjetja z logističnega vidika? Slišali smo primer podjetja Studio Moderna, ki je leta 2011 začelo projekt za vzpostavitev centralnega distribucijskega centra na Poljskem za oskrbo kupcev v 21 državah Vzhodne Evrope. Skozi projekt so se odprle nove priložnosti in ideje. V projekt so vključili strokovne storitve DHL Supply Chain in implementirali tudi JDA-jev sistem za upravljanje skladišč. Skupina Moderna je na ta način optimizirala zaloge, omogočila prožnost pri premikanju zalog na tiste trge z višjo prodajo in zmanjšalo lokalne logistične stroške. Centralno skladišče pa s pomočjo DHL-ovih storitev izkoriščajo tudi za neposredne dostave (pakiranje in dostava končnim odjemalcem brez skladiščenja v posameznih državah).
Dvodnevni bogat program so organizatorji nadgradili še z ogledom dobre prakse (tretji dan kongresa). Udeleženci so si ogledali podjetje Titus, d.o.o. (Lama Avtomatizacija), Dekani.
PODELILI SMO 14. NAZIV LOGIST LETA
Po letu 2006 je naziv »Logist leta« ponovno pripadel ženski – Valeriji Špacapan Friš iz podjetja Schenker, d.d.
Predsednik odbora za podeljevanje naziva Logist leta dekan Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru prof. dr. Bojan Rosi je povedal: »V okviru združenja vsako leto podelimo častni naziv Logist leta najuspešnejšemu slovenskemu logistu, ki z delom in inovativnim znanjem dosega izjemne dosežke na področju logistike.«
Schenker Slovenija, kot del globalne verige, nenehno vlaga v tehnološko odličnost njihovih procesov, s čimer ohranjajo visok nivo storitev in omogočajo zmanjšanje ročnih manipulacij, s tem pa optimizirajo čas in stroške.
V podjetju se zavedajo, da je področje logistike pomembno za uspeh in da ta zahteva sposobnost hitrega prilaganja in vpeljevanja elektronskih sistemov, ki omogočajo transparentnost skozi celotno dobavno verigo. Pri tem pa so zavezani tudi okoljski odličnosti z zmanjševanjem škodljivih izpustov z optimiziranjem prevozov in z ozaveščanjem vseh vpletenih v verigi k ohranjanju okolja.
Predsednik SLZ Igor Žula meni, da dobitnica priznanja Logist leta 2018, Valerija Špacapan Friš z svojim delom in rezultati dokazuje, da je logistika več kot le prevoz in hramba blaga. Da je logist več kot le izvajalec logističnih storitev, ampak partner podjetju. Dokazuje, da je oblikovanje novih poslovnih modelov možna in da visoka dodana vrednost na zaposlenega, ki je močno nad slovenskim povprečjem in tudi nad evropskim ni slučaj, predvsem pa ni nedosegljiva. Vendar pa je potrebno veliko vztrajnosti in inovativnosti, predvsem pa zavedanja, da smo stranki na razpolago in ji želimo pomagati pri vseh izzivih.
IZJEMNA PODPORA POKROVITELJEV IN PARTNERJEV
Da se kongres razvija v pravo smer in da je tak dogodek pomemben za razvoj logistične dejavnosti v Sloveniji in širši regiji, vsako leto s podporo izkazujejo tudi številna podjetja, ki kongres podpirajo ter dogodek izkoristijo tudi za krepitev prepoznavnosti in odpiranje novih poslovnih priložnosti.
Logistični kongres 2019 je v različnih oblikah podprlo 27 podjetij (Adria Kombi, platforma LogChain, Schenker Slovanija, Evertec Technology, Frigologo, IFCO, Pošta Slovenije, Schoeller Allibert, Telekom Slovenije, TimoCom, VV-Log, BTC Logistični center, Cargomind, Europapier Alpe, GS1 Slovenija, Infotrnas, Navteh, Traussnig, Intereuropa, Epilog, Prigo, Zala, Barcaffe & Go); partnerjaSRIP ACS+ in Združenje za promet pri GZS. Za medijsko podporo sta poskrbeli reviji IRT 3000 in Transport & logistika. Za prepoznavnost dogodka so z različnimi aktivnostmi pripomogla še druga številna podjetja, organizacije in posamezniki. Za tehnično izvedbo dogodka je poskrbelo podjetje Planet GV. Vsem iskrena hvala.
Kongres so obiskali tudi novinarji iz medijskih hiš STA, Finance, Delo in Tehnis (Transport & Logistika).
»Učinkovita in dobro organizirana logistika neposredno vpliva na konkurenčnost podjetij, saj je v procesu realizacije naročila, čas ko se materialu oziroma izdelku dodaja vrednost zanemarljiv v primerjavi s časom, se blago oziroma izdelki premikajo, hranijo. Vse to je priložnost za izboljšavo. Prikazu najboljših, konkretnih dobrih praks na področju celotne logistike in odličnemu »networkingu« oziroma dogodku, s katerim si ustvarjamo nove poslovne priložnosti, bomo ostali zvesti tudi v bodoče. Najboljši logistični kongres v širši regiji smo naredili, a naši cilji so višji!« je ob zaključku kongresa povedal Igor Žula, in povabil vse udeležence na naslednji kongres, ko bo SLZ, v sodelovanju z Evropskih logističnim združenjem (ELA), od 1. do 3. aprila 2020 tudi gostitelj evropskega logističnega dogodka Eurolog 2020.
