Pogled na SLZ v 2024 z Igorjem Žulo

3.1.2025

Slovensko logistično združenje (SLZ) ostaja zvesto Sloveniji in svojemu članstvu. Logistični kongres, ki ga vsako leto organiziramo v SLZ, pa je postal naša pomembna blagovna znamka, ki pridobiva na mednarodni veljavi. "To želimo izkoristiti, da pomagamo našim članom pri iskanju priložnosti tudi izven Slovenije. In seveda obratno. S pomočjo Evropskega logističnega združenja (ELA) želimo več Evrope pripeljati v Slovenijo," so ambicije Igorja Žule, predsednika SLZ, s katerim smo se ob iztekajočem letu 2024 pogovarjali o dosežkih leta in načrtih za 2025.

 

Kako bi ocenili leto 2024 za Slovensko logistično združenje? Katere ključne dogodke in aktivnosti bi izpostavili ter zakaj?

IŽ: Leto 2024 je za SLZ zelo pomembno. Zares se nam je veliko dogajalo. Število članov se je krepko povečalo, tako da danes povezujemo že 280+ strokovnjakov, managerjev in lastnikov podjetij.

Na novo smo zaposlili našo prvo sodelavko Majo Pogačnik, ki se je v delo s člani že dobro vpeljala. To je izjemno pomembno, saj smo hkrati postali tudi partner v mednarodnem projektu, kar je za naš nadaljnji razvoj izjemnega pomena.

Logistični kongres raste iz leta v leto. Z letošnjim smo presegli številko 600 udeležencev in, kar je pomembno, se dokončno dali na koledar najpomembnejših logističnih dogodkov v regiji. To nam je regija tudi pripoznala, saj smo se dogovorili za sodelovanje s številnimi združenji in zbornicami v regiji, kar bomo v naslednjih letih nadgrajevali.

Naš drugi večji dogodek, konferenco Keep IT Simple smo v letošnjem letu združili z dogodkom Evropskega logističnega združenja (ELA) - ELA Awards 2024, kjer smo podelili nagrado na najboljši evropski logistični projekt leta. A najbolj smo zadovoljni s prvim delom dogodka, kjer smo predstavljali družbe, ki ponujajo tehnološke in informacijske rešitve s področja logistike. Na dogodku, ki se je tokrat odvijal na Bledu, smo presegli številko 200, vsi udeleženci in razstavljavci pa so bili nad dogodkom navdušeni, ker je odlična popotnica za naprej.

Začeli smo z uvodnimi predavanji našega novega produkta Akademija digitalne transformacije, ki ji bomo v letu 2025 nadgradili, saj gremo od splošnega h konkretnemu. Hkrati pa nadaljujemo s predavanji, ki obravnavajo mehke veščine vodenja, naslavljamo pa tudi ostale strokovne ter aktualne teme in vsebine.

Na spletnih straneh smo vzpostavili SLZ Vozlišče - platformo, prek katere delimo naše podcaste s posamezniki, ki premikajo meje v oskrbnih verigah, strokovne vsebine in kratke novice našega združenja. Vse to je izjemnega pomena, saj veliko pove o našem združenju, ki postaja center strokovnih logističnih vsebin. Ker ves čas poudarjamo, da je potrebno stroko postavljati v ospredje, je to za nas pomembno, saj tudi s tem sledimo našim ciljem.

 

Kot ste že omenili, oktobra ste v soorganizaciji z ELA organizirali tudi ELA Awards 2024. Zakaj je nagrada za najboljši logistični projekt, tako na nacionalni, kot evropski ravni, pomembna?

IŽ: Nagrada je izjemnega pomena. V okviru ELA se nagrajujejo samo projekti, ki so že prejeli nagrado za najboljši logistični projekt leta na nacionalni ravni. Torej so vsi projekti vrhunski sami po sebi. V SLZ pa želimo te projekte približati slovenski strokovni javnosti, saj ti projekti enostavno širijo obzorje. Uspešen projekt pomeni, da so bili doseženi izjemni rezultati, da je bil projekt voden odlično in, da je močno interdisciplinaren. Imeti možnost spremljati predstavitev takšnih projektov na enem mestu, je za tiste, ki se odločajo za investicijo oziroma naslednjo fazo razvoja v logističnih procesih neprecenljivo.

Hkrati je tudi za SLZ priložnost, da iz tega bazena na Logistični kongres pripelje predstavitve izjemnih projektov, saj kongres temelji na prikazu dobrih praks.

Dejstvo, da je bila prireditev v Slovenij, pa pomeni, da smo v letu 2023 Slovenci prejeli nagrado za najboljši projekt na evropski ravni, ker veliko pove tudi o nas.

 

V letu ste pristopili tudi k projektu Intercluster. Lahko na kratko predstavite za kaj gre in kakšen je namen tega projekta?

IŽ: Intercluster je zanimiv projekt, saj vključuje združenja in zbornice iz celotne ADRON regije. Usmerjen je v nadgradnjo “clusterskega” sodelovanja na področju logistike.

V SLZ smo vključeni v strokovno komisijo na eni strani, na drugi strani pa smo del ekipe. A v SLZ imamo ambicijo ugotoviti kako namesto novih “clustrov”, nadgraditi obstoječe z novimi vsebinami.

Ker smo zavezani k sodelovanju, je to za nas izjemnega pomena, tudi zato, ker se prek teh vsebin uveljavljamo v regiji.

 

Kako ocenjujete trenutni vpliv geostrateških razmer na logistiko v Sloveniji in širši regiji? Kako razmere vplivajo na podjetja in njihove poslovne strategije?

IŽ: Od globalnih vplivov je za Slovenijo najpomembnejše dogajanje v Nemčiji, splošno pomanjkanje kadrov, vedno večji pritisk na cene, vedno večje zahteve po trajnosti in vedno večji pomen vključevanja start-upov v svoje procese.

Jasno je, da se dogajanje v Nemčiji pozna na naši ekonomiji. Ohlajanje za nas najpomembnejšega trga se nujno pozna v poslovnih načrtih, tudi, če se v letošnjih rezultatih še ne pozna, se bo to poznalo naslednje leto. Kot vemo, je bila industrija proti carinam na kitajske proizvode, saj trgovinske vojne pač niso dobre, še posebej s trgi, ki so za nas pomembni. Tukaj imam občutek, da se tega zavedamo in so aktivnosti usmerjanje v nadomeščanje. A se na trgu pričakuje manjše povpraševanje in posledice se bodo poznale.

Žal pa razbremenitev gospodarskega okolja ni na vidiku.

Splošno pomanjkanje kadrov se pozna. V logistiki in proizvodnji še posebej. Delavci v skladiščih in proizvodnji, vozniki, disponenti so danes deficitarni kader. Zaposlovanje tuje delovne sile je v zadnjem času na višjih obratih. Vedno več je storitev, ki so povezane s to ponudbo. Izziv ostaja pri usposabljanju in uvajanju do polne produktivnosti. Izkušnje tu so različne.

Pritiski na cene so v logistiki vedno, a danes je zaradi ohlajanja ta pritisk še večji. Podjetja iščejo rezerve v večji produktivnosti, bodisi skozi lean ukrepe, bodisi skozi investicije v tehnologijo. A investicije v napredno tehnologijo, tisto, ki nas vodi do uspešne t.i. digitalne transformacije imajo še veliko rezerv. Tu bi bila spodbuda države na mestu.

Trajnostno poročanje je svoja zgodba. Smo v fazi, ko se podjetja zavedajo, da jih prihodnje leto čaka izziv. A smo še vedno preveč usmerjeni v pripravo prvega poročila. Tu smo usmerjeni v poročanje naključno izbranih kazalnikov. A poročila bi morala odražati stanje, ki je rezultat ukrepov, s katerimi se podjetja zavezujejo k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Pričakujem izzive ob naslednjih poročanjih, ko bo potrebno kazati napredek, glede na letošnje poročilo.

Znanja in rešitve, ki jih ponujajo startupi so velika priložnost. Slovenci smo praviloma inovativni, pri vključevanju startupov v naše poslovanje pa imamo še velike rezerve. Startupe vključujemo v poslovanje preko koriščenja njihovih znanj ali pa preko financiranja projektov s pridobitvijo lastniškega deleža. Pa tukaj nismo omejeni samo na Slovenijo. Savdska Arabija se je odločila, da bo razvijala umetno inteligenco. V ta namen vlagajo 100 mrd dolarjev, podjetja in rešitve pa bodo iskali in investirali po celem svetu. Seveda se Slovenija nikakor ne more primerjati s SA, a način razmišljanja je pravi. Menim, da smo v tem elementu še zelo na začetku. Torej imamo tudi tu še rezerve.

 

Imate kakšne odzive s trga, kako slovenska podjetja in logisti pričakujejo leto 2025, kakšne so napovedi glede poslovanja, novih investicij ipd.?

IŽ: Investicijsko razpoloženje je v Sloveniji nižje, kot je v regiji. Spodbuden je načrt investicij v železniško infrastrukturo, a vendarle se je potrebno opredeliti tudi glede intermodalnih terminalov in to močno spodbuditi. V Sloveniji je na železniški trasi veliko križišč, 3 transportni koridorji prečkajo Slovenijo. Čas je, da to začnemo izkoriščati.

Žal je več primerov, ko družbe prestavljajo logistične aktivnosti na Hrvaško in nato od tam oskrbujejo oba trga. Zagreb je milijonsko mesto, kar gravitacijo logično potegne južneje. Schengen, vedno bolj ugodno poslovno okolje pri naših sosedih in na drugi strani vedno nove omejitve pri nas, pa te odločitve pospešujejo. Posledično se rast pri nas zmanjšuje.

 

Kakšni so načrti združenja za leto 2025, kaj lahko člani pričakujejo od SLZja?

IŽ: Naša zaveza, da dajemo stroko na prvo mesto, ostaja. Ostajajo tudi vsi ključni dogodki. Logistični kongres, Keep IT Simple, obiski sejmov, predavanja in piknik. Spodbujanje prijav na razpis za logistični projekt leta in logist leta ostajajo, saj sta ti dve nagradi motivacijske narave. S temi nagradami želimo spodbuditi in nagraditi ambicioznost v logistiki.

Dodatno pozornost bomo namenili nadgradnji začetih projektov. SLZ Vozlišče in podcaste bomo nadgradili in upam, da bomo znali te vsebine približati našemu okolju. Ne samo članstvu.

Digitalna transformacija je za vsa podjetja izjemnega pomena. To niso projekti digitalizacije ali informatizacije, pač pa gradnja celotnega poslovnega modela v družbi okrog (novih) tehnoloških rešitev. Tu smo v Sloveniji še zelo na začetku in bomo s predavanji na to temo nadaljevali. Vse skupaj bomo nadgradili praktičnimi predstavitvami konkretnih rešitev – digitalizacijskih ali tehnoloških preko spletnih seminarjev.

Hkrati pa mehke vsebine vodenja ostajajo kot del predavanj, ki jih ponujamo v okviru SLZ aktivnosti.

Z našim ključnim dogodkom, Logističnim kongresom, bomo šli bolj pogumno v povezovanje z drugimi dogodki v regiji. Pospeševali bomo networking in sodelovanje v širši regiji. Tu je še veliko priložnosti in smo šele na začetku.

Interno bomo nadaljevali s projektom digitalizacije. Počasi se spogledujemo tudi z dodatnimi zaposlitvami. Delo z mladimi in večja prisotnost pri strokovnih vprašanjih, tudi na nacionalni ravni, so vsebine, ki jim bomo v prihodnje dali večji pomen, predvsem v smislu razvojnih aktivnosti SLZ.

Krepili bomo sodelovanje z Združenjem za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je naš naravni partner. Politično delovanje ni v našem fokusu, vsekakor pa je strokovno. To partnerstvo se kaže tudi pri vzpostavljanju Strateškega sveta za razvoj logistike, kjer želimo dati svoj prispevek.

A hkrati nadaljujemo ambicijo po večji komunikaciji z našimi člani. Želimo si več komunikacije. Želimo si več predlogov o potrebah s strani našega članstva. A ta komunikacija ni enostavna. Povečevanje udeležbe na naših dogodkov in nadgradnja komunikacije do članstva in nazaj ostaja v središču naših prizadevanj.

 

Omenili ste že, pa tudi na Logističnem kongresu 2024 ste nakazali aktivnejšo vlogo v širši regiji. Nam lahko zaupate, kakšni so načrti, je to dolgoročna vizija Združenja?

IŽ: Osebno verjamem v sodelovanje. Sam trdim, da je "oholost mati nazadovanja". Tisti trenutek, ko bomo začeli verjeti, da smo najlepši in najboljši, se bo začel konec SLZja. Gospodarstvo se v regiji zelo razvija. In se bo z nami ali pa brez nas. Torej je dobro biti zraven. Želimo si nadgraditi sodelovanje med združenji, zbornicami in izbranimi dogodki v regiji. Preveč dogodkov pomeni inflacijo dogodkov in posledično padec kvalitete. Zato je pomembno, da se izbrani dogodki med seboj povežejo in si medsebojno pomagamo. Če začnemo z dobrimi gospodarskimi iniciativami med lastniki podjetij in managerji na Logističnem kongresu v Sloveniji, zakaj potem tega ne bi nadaljevali v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu, Dunaju, itd.

SLZ kot tak seveda ostaja zvest Sloveniji in našemu članstvu. A Logistični kongres je postal naša pomembna blagovna znamka in si pridobiva mednarodno veljavo. To želimo izkoristiti, da pomagamo našim članom pri iskanju priložnosti tudi izven Slovenije. In seveda obratno.

S pomočjo Evropskega logističnega združenja želimo več Evrope pripeljati v Slovenijo.

 

Po vašem osebnem mnenju, kam bi morali vsi, ki kakorkoli sodelujemo z logistiko oz. oskrbovalnimi mrežami v prihodnosti nameniti več fokusa? Kje morda najbolj zaostajamo za konkurenco?

IŽ: Težav s kadri nimamo samo v Sloveniji. Uvajanje novih tehnoloških rešitev je nujno, a na pameten in celovit način. Pameten pristop k digitalni transformaciji je torej nujen.

A če moram nekaj izpostaviti in dati na prvo mesto, menim, da moramo dati »umetni inteligenci« priložnost. Tega vlaka enostavno ne smemo zamuditi. Umetna inteligenca je ena od novih tehnologij, ki omogoča digitalno transformacijo in dokazano daje rezultate. V Sloveniji pa smo še v fazi, ko imajo tudi zainteresirana podjetja, ki so pripravljena investirati, težave pri teh projektih, ker enostavno ni razpoložljivega kadra.

 

Še kakšna zaključna misel?

IŽ: Slovensko logistično združenje se po številu članov približuje številki 300. Z Logističnim kongresom 2024 smo presegli številko 600 udeležencev, z dogodkom Keep IT simple pa 200. Na logističnem kongresu smo letos imeli 65 sponzorjev, podpornikov. S številom različnih doživetij, ki jih ponujamo svojim članom se redno gibljemo okrog 15. Imamo svojo revijo Logistika magazin, ki jo pripravljamo skupaj z revijo Transport & Logistika. Rastemo torej v vseh pogledih, a smo še daleč od naših ciljev.

Imamo še ideje in energijo. Zato se vsem našim članom, udeležencem na naših dogodkih, sponzorjem in podpornikom naših dogodkov, ekipi iz Tehnis Medija, iskreno zahvaljujem za podporo. To nam daje moč in energijo, da delamo dobro za slovensko logistiko še naprej.

 

Intervju je bil objavljen v reviji Logistika Magazin, december 2024.