Na čelu ELA nov predsednik, v UO tudi predsednik SLZ

26.6.2023

 

Na izredni skupščini Evropskega logističnega združenja (ELA) je bil v Barceloni, 6. junija 2023, za predsednika izvoljen prof. dr. Markus Mau. Že konec marca pa je bil v Upravni odbor ELA izvoljen naš predsednik, Igor Žula. Kako se vidi v novi funkciji, kakšni so načrti in še čem, nam je zaupal v kratkem pogovoru.

 

SLZ: V začetku junija je vodenje Evropskega logističnega združenja (ELA) prevzel Marcus Mau. Že marca pa so bile nekatere spremembe tudi v upravnem odboru ELA. Med drugim, ste v UO bili izvoljeni tudi vi, kar je velik uspeh za Slovensko logistično združenje (SLZ), in verjetno tudi za vas osebno. Lahko poveste kaj več o poti do tega uspeha?

IŽ: Evropsko logistično združenje je pomembno združenje. Povezuje več kot 20 nacionalnih asociacij in v nadaljevanju vse člane teh asociacij. Če na vse to pogledamo s te perspektive, potem govorimo o združbi, ki tako ali drugače povezuje več kot 50.000 podjetij. S takšnim ozadjem torej lahko trdimo, da bi ELA kot takšna morala imeti večji vpliv. Ne samo pri povezovanju med združenji in našimi člani, ampak tudi v relaciji do EU inštitucij.

Obdobje, ko so se pripravljale spremembe, je bilo zelo burno in kar nekaj nacionalnih združenj je prepričanih, da bi lahko naredili več. Takšno je tudi stališče SLZ, zato smo se v pripravo na volitve in potrebne spremembe aktivno in tvorno vključili.
Že v času priprav na volitve, so se oblikovale osnovne prioritete in temeljni projekti, na katerih bomo delovali v prihodnje. V tej fazi sicer še kot iniciative, a smo po volitvah lahko hitro zelo konkretni. Zaradi aktivne vloge v tej fazi, sem se odločil kandidirati v UO, a brez preference za kakšno formalno funkcijo. Glede na to, da ni bilo nič dogovorjeno v naprej, sem na izvolitev v UO zelo ponosen.

 

SLZ: Kakšna je konkretno vloga ter odgovornosti Upravnega odbora (UO) oz. vas v ELA?

IŽ: Vloga UO je takšna kot v SLZ. Predvsem je delovna. UO sestavljajo predsednik, trije podpredsedniki, generalni sekretar, blagajnik in ostali člani Upravnega odbora. 

 

SLZ: Kaj vas je spodbudilo, da ste kandidirali za člana UO in kakšne cilje ste si zadali v tej vlogi? Kaj želite izboljšati, spremeniti v ELA?

IŽ: Uvodoma moram poudariti, da je SLZ od Evropskega logističnega združenja prejel kar nekaj pomoči. V tem obdobju smo našim članom omogočili ogled več dogodkov, kjer so bili predstavljeni projekti, ki kandidirajo za evropsko nagrado "ELA Award" - za najboljši logistični projekt leta. Veliko teh smo nato predstavili tudi v Sloveniji in tako v naše okolje pripeljali na ogled veliko odličnih dobrih praks iz mednarodnega okolja. Gostili smo EUROLOG (osrednji logistični dogodek, ki ga vsako leto organizira ena izmed članic ELA), z nami so bili številni člani drugih logističnih združenj, predsednik ELA pa je bil prisoten na naših dogodkih zelo pogosto, saj smo imeli izredno dobre odnose s prejšnjim predsednikom, Josom Marinusom in zadnjim Paulom Bisognijem. Nov predsednik, dr. Markus Mau, je bil z nami že trikrat in še bo. Povabili smo ga tudi v Programski odbor našega Logističnega kongresa, saj je je že sedaj zelo veliko pomagal pri pridobivanju predstavitev dobrih praks iz mednarodnega okolja.

Prakso sodelovanja pri organizaciji Logističnega kongresa bomo seveda nadaljevali. Sam pa bom v nadaljevanju tvorno deloval na področju vključevanja novih članic iz nekdanje skupne države in notranji organizaciji ELA in seveda procesih. Potem pa je tu še veliko področij, ki jih je potrebno pokriti. Medsebojno povezovanje, ELA Award, EUROLOG, ECBL certificiranje, povezovanje z mednarodnimi institucijami, marketing, statutarne spremembe, itd.

A vendar mora biti smer delovanja ta, da imajo naši člani več koristi od tega, da smo mi člani ELA. Na tem bomo delali in smo si v UO okrog tega zelo enotni. To je ključni motiv zakaj se bolj aktivno vključujemo vsi v UO in tudi mnogi drugi izven. 

 

SLZ: Logistična panoga ima pomembno vlogo v svetovni trgovini in upravljanju dobavnih verig. S katerimi največjimi izzivi se trenutno panoga sooča in kako nameravate te izzive nasloviti v novi vlogi (ali kot ELA)?

IŽ: Izzivov je veliko, a je hkrati tudi veliko priložnosti. Energetski izzivi, zeleni pritiski, kadrovski primanjkljaj so ključni izzivi, a še zdaleč ne edini. Tehnološka modernizacija, zelena transformacija, sodelovanje v vseh procesih oskrbovalnih verig so tisti elementi, kjer menim, da bi Evropsko logistično združenje vendarle moralo odigrati svojo vlogo, na način povezovanja, prikaza dobrih praks in povezovanja z mednarodnimi inštitucijami, ki imajo vpliv na ta področja.

 

SLZ: Dotaknimo se še SLZ. Kot dolgoletni predsednik SLZ zelo dobro poznate razmere v slovenski logistiki in s katerimi izzivi se soočajo člani in širše. Ali se nadejate, da lahko vaša nova vloga v ELA prinese tudi koristi za SLZ in njihove člane?

IŽ: Moja vloga na to ne bi smela imeti neposrednega vpliva. Evropsko logistično združenje mora odigrati svojo vlogo in ne glede na to kdo je predsednik, morajo člani imeti od tega korist. Jaz pa se bom potrudil, da bom za Evropsko logistično združenje in SLZ čim bolj koristen.

Tudi v SLZ smo zdaj, v tretjem mandatu, aktivnosti nastavili precej bolj ambiciozno. Tako na strani članstva, kot na strani ponudbe za naše člane. Kar nekaj je takšnih aktivnosti, ki jih bomo ponudili v tesnem sodelovanju z ELA. 

 

SLZ: Kje je trenutno slovenska logistika - glede na letošnji logistični indeks - LPI (Logistics Perfromance Index)?

IŽ: LPI je indikator Svetovne banke za obnovo in razvoj, ki prikazuje napredek držav z vidika carinskih postopkov, logistične infrastrukture, logistične kakovosti v mednarodni trgovini, logističnih kompetencah in časovni komponenti izvajanja logističnih aktivnosti. Letos smo dosegli 43. mesto, medtem ko smo bili ob zadnjem ocenjevanju, leta 2018, na 35. (leta 2012 na najboljšem 34.). Leta 2018 smo dosegli 3.31 točke, sedaj pa 3.3 točke, to seveda ni velika razlika, vendar pa kaže, da druge države napredujejo precej hitreje, kar je seveda zaskrbljujoče, še posebej ob dejstvu, da na vidiku ni sprememb, ki bi nas lahko navdajale z optimizmom.

Tako nas vidi Svetovna banka za obnovo in razvoj oziroma družbe, ki s Slovenijo poslujejo. Tudi to poročilo bi moralo biti na mizi vsake vlade z ambicijo, da se po lestvici dvigujemo. 

 

SLZ: Digitalizacija, avtomatizacija, robotizacija, ... in zadnje leto umetna inteligenca – kaj vse te tehnologije pomenijo za logistiko samo in kaj za vse, ki delujejo v tej panogi? Katera znanja in kompetence pričakujete, bodo najbolj potrebna/zaželena v naslednjih petih letih?

IŽ: To je že dalj časa znano. Logistika je ena najpomembnejših dejavnosti v družbi, saj je najbolj interdisciplinarna in nujna. Hkrati pa se v razvojnem smislu tudi najbolj razvija in vpliva na vse. V vseh razvojnih elementih postajajo vedno bolj pomembne digitalne kompetence. Prihodnost je tudi v logistiki digitalna, pa naj bo to uvajanje avtonomnih vozil, umetne inteligence, robotizacije ali pa »samo« uvajanje sistema za upravljanje skladišča, itd.

V strokovnem smislu se bo logistika vedno bolj povezovala s področji strojništva, računalništva, mehatronike in matematike.

 

SLZ: Poznamo vas kot človeka z velikim srcem in čutom za povezovanje ljudi. Kje vidite SLZ in sebe osebno leta 2025, 2030?

IŽ: Slovensko logistično združenje bo imelo več kot 1.000 članov, zaposlenih bo več ljudi, dobro bomo vpeti v mednarodno skupnost, članom bomo ponujali še več doživetij kot danes, masovno se bomo povezovali preko treh velikih dogodkov, tj. Logistični kongres, Kepp IT Simple in logistične športne igre.

Kakšna bo moja vloga, ne vem. Vem pa, da bodo v središču dogajanja v SLZ mladi, ki bodo vsemu skupaj dali dodatno energijo. V tem mandatu postavljamo temelje za to, potem bomo videli kako bo. 

 

SLZ: Nekoč ste dejali: "logistika je seksi". Po vseh izzivih zadnjih let – nepredvidljivost, negotovost, ... je še vedno seksi? 

IŽ: Logistika je še vedno seksi. Že pred leti sem govoril, da nas logistika povezuje. Ta del se ni spremenil. Poglejte samo Logistični kongres. Zadnji je povezal skoraj 500 ljudi, iz 16 držav in praktično vseh panog. Vsi so pohvalili pozitivno energijo, ki je bila na kongresu.

Naš dogodek Keep IT Simple že leta poveže več kot 150 ljudi, ki jih zanima kaj je novega na določenem tehnološkem področju v logistiki.

Menim, da veliko povezujemo in da še nismo niti na polovici poti. In da, še vedno verjamem, da je logistika seksi. Ko bodo to verjeli vsi, potem bo na svetu lepše.