Digitalni izzivi in priložnosti za slovenska podjetja

19.6.2025

Poročilo Evropske komisije o stanju digitalnega desetletja 2025 za Slovenijo razkriva, da ima država dobro razvito digitalno infrastrukturo in aktivno sodeluje v evropskih tehnoloških projektih. Slovenija si je zastavila 13 ambicioznih nacionalnih ciljev, usklajenih z evropskimi za leto 2030, pri čemer je trenutno 63 % kazalnikov na pravi poti. A kljub temu podjetja, zlasti mala in srednja, še vedno zaostajajo pri uporabi naprednih tehnologij in razvoju digitalnih veščin, kar predstavlja izziv tudi za logistični sektor. V nadaljevanju povzemamo še nekaj podrobnosti omenjenega poročila.

 

Digitalna infrastruktura v Sloveniji

Slovenija ima eno najvišjih stopenj pokritosti s sodobnimi digitalnimi omrežji v EU. Pokritost s 5G omrežjem je dosegla 96,7 %, kar predstavlja najvišjo rast med državami članicami. To ustvarja dobre pogoje za razvoj pametnih rešitev v logistiki, industriji in drugih panogah, vendar poročilo ugotavlja, da uporaba naprednih storitev, ki bi temeljile na tej infrastrukturi, še ni razširjena. Podjetja v povprečju še ne izkoriščajo vseh možnosti, ki jih ponujajo tehnologije, kot so internet stvari, avtomatizacija in pametno upravljanje podatkov.

 

Razkorak med velikimi podjetji in MSP postaja vse bolj očiten

Velika podjetja v Sloveniji so bistveno uspešnejša pri uvajanju naprednih tehnologij. Umetno inteligenco uporablja skoraj 60 % velikih podjetij, medtem ko jo med MSP uporablja le približno 20 %. Tudi pri uporabi oblačnih storitev in podatkovne analitike se kaže podobna slika – oblak uporablja skoraj 75 % velikih podjetij in le okoli 35 % MSP, podatkovno analitiko pa več kot 70 % velikih podjetij in le slabih 18 % MSP. Ta razkorak pomembno vpliva na konkurenčnost manjših podjetij, ki so temelj slovenskega gospodarstva in tudi logistične panoge. Poročilo opozarja, da podpora MSP temelji predvsem na že znanih ukrepih, kot so digitalni vavčerji in evropska inovacijska vozlišča, novih večjih spodbud pa primanjkuje.

 

Digitalne veščine zaposlenih – ključ do uspešne digitalne preobrazbe

Eden od največjih izzivov za Slovenijo ostajajo digitalne veščine prebivalstva. Le 46,7 % prebivalcev ima osnovne digitalne spretnosti, kar je pod povprečjem Evropske unije. Delež IKT strokovnjakov v skupni zaposlenosti znaša 4,3 %, kar je še daleč od cilja desetih odstotkov, ki si ga je Slovenija zastavila do leta 2030. Pozitivno pa izstopa rast deleža žensk med IKT strokovnjaki, ki je dosegla 19,2 %, kar je blizu evropskemu povprečju, pri čemer Slovenija beleži nadpovprečno rast na tem področju. Kljub določenim napredkom poročilo opozarja, da so številni ukrepi še vedno preozko usmerjeni in ne naslavljajo dovolj celovito potreb gospodarstva.

 

Povezovanje digitalnih in zelenih rešitev: izzivi in možnosti

Slovenija uvaja ukrepe, kot so digitalni dvojčki in posodobitev zelenih meril v javnih naročilih, a za zdaj še nima sistemskega pristopa, ki bi učinkovito povezal digitalno in zeleno preobrazbo. Prav na tem področju pa se odpirajo priložnosti tudi za logistični sektor, saj bi boljši preplet digitalnih inovacij in trajnostnih rešitev pripomogel k večji konkurenčnosti in večji dodani vrednosti podjetij.

 

Kaj digitalno desetletje pomeni za prihodnost slovenske logistike?

Poročilo Evropske komisije jasno nakazuje, da bo za ohranitev konkurenčnosti nujno potrebno okrepiti vlaganja v razvoj digitalnih kompetenc zaposlenih in pospešiti uvajanje naprednih tehnologij, zlasti v MSP.

Logistika ima priložnost, da postane zgled povezovanja digitalnih in zelenih rešitev, vendar bo to zahtevalo usklajeno delovanje podjetij, države in strokovnih združenj. Ključno bo tudi celovito razumevanje digitalne preobrazbe, ki ne pomeni zgolj uvajanja novih tehnologij, temveč vključuje strateško načrtovanje, prilagoditev poslovnih modelov in nenehno usposabljanje zaposlenih.

Prav zato Slovensko logistično združenje s svojimi programi in izobraževanji na temo digitalne preobrazbe (Digitalni Masterclass) pomembno prispeva k dvigu digitalne zrelosti panoge in krepitvi konkurenčnosti slovenskih logističnih podjetij – še posebej med članicami in člani Združenja.